Oddaja o Aikidu na SLO2 TV
objavil/a Saša ob 10:42 AM
Ponedeljek, marec 31, 2008
Prejsnja obvestila
- Aikikai na RTV Slovenija
- Prvi Aikikai.si film
- Slovenska delegacija v Iwami
- Slovenska delegacija v svetovnem sedežu Aikida na ...
- Bokken seminar
- Nedeljski trening
- Aikido Aikikai Slovenija v oddaji Športni gost na ...
- Kako izgledamo v otrokovih očeh
- The Seven Samurai (Minus Three)
- Nedeljski trening
5 Pripombe:
Pozdravljeni,
nisem ravno najboljši izvedenec za podeljevanje stopenj pri aikidu, vendar bi vseeno rad vprašal kako je možno v tako kratkem času kot je šest let pridobiti naziv dan stopnje, glede na to, da se dinamika aikida in poenotenje le tega z ki-jem začneta po približno štirih letih. Mogoče se motim in pripisujem kiju prevelik pomen.
Lep pozdrav,
Grega
Kvaliteta znotraj kvantitete, ki jo ponuja Aikikai zveza Slovenije. Lahko vadiš vsak dan + 100-200h mednarodnih seminarjev na leto. Pridi in se prepričaj. Kdo ti je "zaupal" podatek o štirih letih. Pri Ustanovitelju si lahko naredil Dan stopnjo v enem letu. Malo sarkastično, pa brez zamere: O'Sensei očitno ni vedel za ta podatek o štirih letih. Ne vem zakaj vas ta Dan stopnja toliko obremenjuje. Pri nas pomeni 1.Dan, da si osvojil osnove, kar pomeni pravilno telesno držo, strukturo in poznavanje tehnik, tekoče gibanje in seveda pravilen odnos. Ki se razvija spontano in postopoma skozi vadbo. Kaj pa je Ki? Mogoče "spirit"?! Koliko časa, je torej zelo relativno vprašanje, ki nas vrača nazaj k bistvu, to je, čimveč kvalitetnega treninga in čim manj filozofiranja.
Dejan.
Grega:)napredovanje je tako zelo relativen pojem. Ne da se ga opredeliti tako, da se prešteje - aha, ti si bil na 40 treningih, dobiš 7. kyu, pri onem smo našteli že 350 treningov, pride še 12x in bo imel 2. kyu, itd. Tudi časovno se tega na da vezati. Prosim odgovori mi na tole vprašanje:
- oseba A vozi avto že 6 let, v katerih je skupno prevozila 20.000 km
- oseba B vozi avto le 3 leta, a je v vsakem letu prevozila 20.000 km, torej skupno 60.000 km
Kdo je boljši šofer, A ali B?
Nekateri gredo 2x mimo table z napisom "Tokyo" ali "Hombu Dojo" in že mislijo, da so pogruntal nekaj več, kot Japonci ter na slovenskem trgu furajo neke svoje ideje KIja in štetja let. Smilijo se mi le učenci, ki temu nasedajo. Npr. uchi deshi na japonskem trenira 2-3x dnevno in dejansko pride do dan stopnje v 2 letih. Nekdo v kakšnem hribovskem slovenskem klubu, ki se eno leto uči ukemi, pa verjamem, da rabi 10 let do shodana. Ko v pri nas narediš izpit za 1. dan, ti diplome ne podpiše en hribovec, ampak jo dobiš iz Hombu Doja iz Tokia. Če oni niso pravi naslov za to, potem ne vem, kdo je. Gregor, nočem te žalit ali napadat, ker ni nobene potrebe po tem. Ta post pišem samo zato, ker se zadnje čase (tudi v drugih medijih) pojavljajo razni posti na naših straneh raznih "pol-izumiteljev novih/starih smeri", ki jim tudi Japonci ne sežejo do kolen. Pišem pa ne zato, da bi se spucal ali se jim postavljal po robu, temveč samo zato, ker te stvari berejo tudi naši člani in učenci. In rad bi, da vejo, da niso v nekem mešetarskem klubu ali pol-zvezi in da lahko kadarkoli vprašajo o programih dela, izpitih, izobraževanjih inštruktorjev, itd.
Pred mano je dober komentar - manj filozofirat in več trenirat/šofirat:)
LP, Peter
Mislim, da ni problem toliko samo dejstvo, da se lahko pridobi doloceno stopnjo v relativno kratkem casu, ampak je problem sam nacin podeljevanja stopenj.
V zahodnem svetu je zelo pomemben dejavnik motivacija. Ze kot zacetniku borilne vescine ti mojstri skoraj obljubljajo "crni pas" v stirih letih, da bi te obdrzali v klubu in seveda je na 6-9 mesecev na vrsti izpit, ki ga seveda skoraj zagodovo opravis. To je nacin motivacije ljudi, da nebi obupali in da dobijo potrditev, da so se nekaj naucili. Vzpodbujanje ljudi na ta nacin deluje kot po tekocem traku in s tem se izgublja kvaliteta vescine.
Sicer pa, kaj sploh pomeni pridobitev dolocene stopnje? Nic! Trenutek prej ali trenutek po tem, znas popolnoma enako, le da imas enkrat bel, drugic pa crn pas zavezan okoli bokov in se lahko delas pomembnega kot se dela marsikdo. Se pravi v cem je torej smisel?
Zgodba pravi:
Prisel je mlad ucenec k mojstru aikida. Mojstra je vprasal: "Povejte mi Sensei, kdaj pri vas pridobim stopnjo 1. dan". Sensei mu je odgovoril, da cez 10 let, ce bo pridno treniral. Ucenec nadaljuje, da lahko trenira 2x vec kot vsak drug in kdaj tako lahko dobi 1.dan. Ucitelj mu odgovori, da v tem primeru cez 20 let. Ucenec zmedeno vprasa: "Kaj pa ce treniram vsak dan 8 ur na dan, kaj pa tako?". Ucitelj odgovori, da v tem primeru cez 30 let. Ucenec ga zmedeno pogleda in vprasa, kako je mogoce, da ce trenira 10x vec pridobi naziv toliko kasneje. Ucitelj mu razlozi:"Dokler imas pred sabo cilj pridobiti stopnjo, je tvoj duh naravnan samo k temu ciju in zato ne vidi okoli sebe. Tudi ce treniras vsak dan s takim odnosom, ne bos prisel dalec."
Zgodba je porana iz spomina, zato se opravicujem za napake in zmedeno pisanje. Mislim pa, da lepo poudari namen.
LP, Gaber
Gaber, zelo dobro si to napisal. Tudi mi med seboj večkrat polimiziramo o izpitih in stopnjah, sploh pa, ko hodimo po kakšnih tujih seminarjih in opazimo kaj res "smešnega". Vsakič pa pridemo do istega zaključka - v dojo je treba hodit po "aikido" in ne po "kyu-je ali dan-e". Že Dejan prej je napisal, zakaj "nas dan stopnja toliko obremenjuje" - jaz pa dodajam, katerakoli stopnja, tako, kot si napisal ti.
LP,
Peter
Objavite komentar
<< Domov