Misli učencev

Ime ... Starost ... Status ... Aikido vadi od ... Rang ...

Vojko Rožič 20 let študent januar 2006 5. Kyu

Aikido mi je zelo všeč. Vedno, ko začnem trenirati se takoj počutim dobro, ko pa je trening končan, pa sem kot prerojen. Opazil sem, da imam vedno manj izbruhov nekontrolirane jeze, saj se sedaj tako kot vidim znam kontrolirati in imam veliko več spoštovanja, do drugih ljudi. Aikido mi je tudi pomagal, da sem se znebil nekaj odvečnih kilogramov. Lahko rečem da mi aikido pomaga, da se razvijam tako na duhovni, kot na fizični ravni.

Ime ... Starost ... Status ... Aikido vadi od ... Rang ...

Elizabeta Biluš 28 let zaposlena februar 2005 4. Kyu

Aikido sem vzljubila že po prvem ogledu treninga. Všeč mi je, da lastno napredovanje ne temelji na tekmovalnosti in premagovanju drugih, temveč je odvisno izključno od tega, koliko smo sami sposobni nadzorovati in uskladiti gibe telesa in misli. Aikido ti ne nudi takojšnega, instant, užitka brez lastne udeležbe, ki se danes propagira na vseh nivojih življenja. Užitek, ki ti ga lahko aikido nudi, dosežeš le, če si ga resnično želiš in če se dejansko potrudiš ga poiskati, kar pomeni, da moraš vse tehnike izvajati s srcem in umom.

Ime ... Starost ... Status ... Aikido vadi od ... Rang ...

Andrej Bizjak 33 let podiplomski študent september 2005 3. Kyu

S svojo nedefinirano limito mi aikido predstavlja vsakokratni izziv. Enostavnost, lahkotnost in harmoničnost gibov pa je vrlina le dobrih mojstrov. Zaradi svoje kompleksnosti so vzponi in padci na poti novega spoznanja del vsakokratnega treninga, pri čemer pa naj nas vodi misel: "Vsakemu koraku nazaj naj sledita vsaj dva koraka naprej."

Slika

Ime ... Starost ... Status ... Aikido vadi od ... Rang ...

Tadej Iztok 28 let zaposlen januar 2005 4. Kyu

Aikido mi pomaga pri duhovni rasti in spoznavanju samega sebe.

Slika

Ime ... Starost ... Status ... Aikido vadi od ... Rang ...

Gerry Wagner 42 let zaposlen januar 2003 5. Kyu

I enjoy aikido because it is a fun way to keep in shape, and it helps develop good reflexes and coordination. I wish that I had started practicing many years earlier because I think it is a great sport for people of all ages. There is always something new to learn, and there are no shortcuts, just practice and hard work. The basic skills can be learned quickly but it takes much time, dedication, and discipline to master them. That is what makes it fun as well as challenging and rewarding.

Premislek o aikidu

Sledeči sestavek skuša izpostaviti in očrtati nekaj temeljnih pozitivnih razlikovalnih značilnosti aikida, ki jih lahko zasledimo v procesu njegovega treniranja, v primerjavi z drugimi športi.

Aikido je borilna veščina (budo), ki sočasno poudarja tako fizično kot duhovno plat. Njuno medsebojno prepletanje se izraža skozi temeljne elemente principov aiki-ja; harmonije in energije ter do-ja; prehojene osebne poti ter univerzalne poti filozofskih principov. Zavoljo tega je aikido vseobsegajoča forma misogija (rituala pozitivne izmenjave, obnavljanja, očiščenja telesa in duha, naravne čistosti, dovršitve resnične harmonije,…), ki ga je Morihei Ueshiba povzdignil na raven sinonima.

Aikido ne pozna zmagovalcev in poražencev. Osnovno vodilo pri prakticiranju aikida tako ni tekmovalnost, marveč kooperacija, medsebojno prilagajanje ter strpnost med partnerjema tj. torijem – tistim, ki tehniko izvaja in ukejem – napadalcem oz. tistim, ki tehniko sprejema. Čeprav je aikido samoobrambna borilna veščina, je pri njenem treniranju poudarjen tudi vidik napadanja (npr. atemi) ter sprejemanja tehnik. Proces učinkovitega sprejemanja tehnik nam omogoča obvladovanje kritičnih situacij ter posledično izogibanje potencialnim nepotrebnim telesnim poškodbam. Na ta način razvijamo, utrjujemo in nadgrajujemo dobro počutje in pozitivno usmerjenost.

Aikido je proces vseživljenjskega učenja in razvoja. Formalno je ovrednoten s periodičnimi preverjanji osvojenih tehnik, kjer aikidoke opravljajo izpite ter imajo možnost napredovanja na rangirni lestvici (6kyu-1kyu ter 1dan-8dan). Skozi življenjsko aktivnost in interakcijo nam aikido nudi priložnost »Poznati samega sebe« ter krepi pozitivno psihofizično kondicijo, ki je še kako potrebna pri vstopanju v management konfliktov ter pri razreševanju le-teh v vsakdanjem življenju.

Veseli obrazi

Tu si lahko ogledate še neobjavljen album s prvega aikikai seminarja z Wilkom Vriesmanom aprila lani. Najraje imam fotografijo, ki jo vidite na levi. Poglejte si sami :) Od takrat je minilo skoraj eno leto in razlika v izrazih na obrazu in drži je očitna. Tudi aikido vseh udeležencev je precej drugačen. Mislim, da bo po temle seminarju še bolje.

Etika v doju

V Aikidu ni pomembna le vztrajna vadba in napredovanje v tehnikah, ampak je enako pomemben naš odnos do učitelja, drugih učencev in do samih sebe. Nekaj splošnih napotkov:

• Ob vstopu in odhodu iz doja se priklonimo, enako tudi ko stopimo na blazine – tatamije in preden jih zapustimo.
• Med treningom se vedemo spoštljivo. Pred pričetkom in na koncu vaje se partnerju priklonimo rečemo »Onegaišimasu« - ki dobesedno pomeni »Prosim, ustrezite moji ponižni prošnji po učenju«; na koncu vaje se partnerju zahvalimo.
• Na trening se prihaja dovolj zgodaj, da se ura lahko točno prične. Kdor zamudi, se usede na rob tatamijev, pozdravi s priklonom, in počaka, da ga učitelj pokliče k treningu.
• Redna skrb za osebno higijeno je obvezna. Pred treningom poskrbimo, da smo čisti, imamo postrižene nohte in imamo čisto opremo.
• Pred treningom snamemo nakit, ure in druge predmete, ki so nevarni za nas in partnerje.
• V dojo se ne nosi hrane in pijače. S seboj imamo lahko vodo ali osvežilno pijačo, ki pa je nikoli ne pijemo ali odlagamo na tatamijih.
  
• Medtem ko učitelj kaže in razlaga tehniko, ga poslušamo in ne klepetamo. Ko zaključi, se mu zahvalimo in takoj začnemo z vajo.
• Sprejemanje in izvajanje tehnike sta enakovredna in netekmovalna dela Aikida.
  
• Če moramo zaradi kakršnega koli razloga zapustiti trening, se priklonimo partnerju in učitelja prosimo za dovoljenje.
• Med treningom se ne pogovarjamo in ne razlagamo drug drugemu tehnik, ker je to učiteljeva naloga. Tudi ne treniramo po svoje, temveč tisto, kar pokaže učitelj.

V popotnico jutranjemu treningu

V četrtek zjutraj smo se prvič predramili z mislijo na jutranji trening Aikida. Rei, onegai shimasu in peščica Aikidok nas je v sproščenem ozračju, naelektrenim z vedoželjnostjo, pričela z vadbo.

S svojim principom »Umetnost miru« Aikido predstavlja antipod stebrom sovraštva, sebičnosti, brutalnosti, destrukcije, eksploatacije etc., na katerih je ustoličena moderna civilizacija. Temeljno vodilo Aikida nas preko aiki-ja ter do-ja napotuje k razumevanju, pravilnemu usmerjanju energije, uravnoteženosti, kooperaciji, življenju v harmoniji ter nas s svojimi spoznanji spremlja na življenjski poti.

Koncept Aikida ni omejen le na fizično površino, ki jo prekriva nekaj kvadratnih metrov tatamija. V svoji esenci se Aikido staplja v sintagmi »hobo kore dojo«, kar pomeni tvoje življenje je tvoj dojo ter na ta način ponazarja način življenja, ki je neločljivo povezan z dojom in se preko celega dneva odraža v interakciji s soljudmi izven ozkega kroga ljudi v doju, z družbo nasploh ter z naravo.

Jutranji trening Aikida nas ne samo duhovno in telesno prebudi, temveč nam tudi omogoči, da v vsakodnevnem življenju nevtraliziramo negativno fizično in psihično energijo, da presežemo zastrtost, odkrijemo širše obzorje ter vstopimo v nov dan in ga prežamemo na nov, drugačen – prijetnejši in sproščujoč način.

Namesto zaključka: Aikido je umetnost miru, zato naj v luči tako opredeljene popotnice doživljamo tudi sleherni vsakdanjik. Kot pravi O'Sensei Morihei Ueshiba, je za pravilno prakticiranje umetnosti miru potrebno: »Umiriti duha in se vrniti k viru ter očistiti telo in duha z opustitvijo sovraštva, sebičnosti in poželenja. Vedno pa bodimo tudi hvaleženi prejetim darovom univerzuma, družine, narave ter soljudi.«

Gradnja doja Reighikan

Construction du Reighikan Dojo - album fotografij na Flickr-ju

Zelo lepa foto-zgodba o gradnji doja v Švici. Upam, da bomo nekoč nekaj takega naredili tudi v Ljubljani. Če ima kdorkoli kakšno konkretno idejo o prostoru, naj me pokliče na 031 479 358.

Pri obiskovanju seminarjev v tujini sem opazil, da lepo urejenih, 'fensi' dojev ni veliko. Nikoli še nisem bil v doju kakršen je ta v Švici. Mislite, da arhitektura ter dizajn notranje opreme pripomoreta k boljšemu učenju ter hitrejšemu napredovanju? Osebno sem prepričan, da je pomembnejši dober učitelj. Seveda pa je kombinacija teh dveh stvari tisto, za kar si prizadevamo :)

Aikido 'odprte kode'

Ko sem se junija 2002 preselil iz Prage v Ljubljano, sem začel iskati kraj za vadbo ter sem zato obiskal vse aikido klube, ki sem jih lahko našel. Preprosto nisem mogel verjeti svojim očem. Vse se je močno razlikovalo od češke aikido scene. Na videz je bil to aikido – enake tehnike, imena, oblačila, ampak...

Danes vsak razume razliko med svetom odprte kode ter svetom zaščitene intelektualne lastnine in ravno v tem pogledu se mi je slovenski aikido zdel drugačen od češkega. V Pragi smo vedno obiskovali veliko različnih seminarjev, učitelj mi je povedal, da vsi hodimo v različne doje, vadimo kakšno uro tu in tam – torej smo šli, se o tem pogovarjali, vadili in se pri tem zabavali. Vadba v drugem doju nikoli ni predstavljala problema, noben učitelj nikoli ni poskušal skrivati informacij pred 'neposvečenimi' prišleki, preprosto zato, ker neposvečenih ni bilo – vsi smo se ukvarjali z aikidom. Še bolje je bilo na Nizozemskem, saj so Nizozemci še bolj odprti od Čehov, poleg tega pa imajo še odličnega voditelja – Wilka Vriesmana.

Podobno kot se da primerjati rezultate sistema odprte kode ter običajnega sistema zaščitene intelektualne lastnine, lahko primerjam tudi rezultate češkega in nizozemskega aikida z rezultati slovenskega. V Wilkovem doju se do črnega pasu pride v kakih treh letih in verjemite mi, gre za prave črne pasove. Wilko poučuje svoj aikido 'odprte kode' brez kakršnih koli skrivnosti ali črne magije manj kakor dvajset let in dosežki so osupljivi:

• v federaciji je 60 dojev
• več kot 1500 študentov
• 8 ljudi s stopnjo 4. dan (dva od njih sta jo dosegla, ko je bil Wilko sam še 4. dan!)
• neskončen seznam izredno impresivnih študentov s stopnjo 1. – 3. dan

Povzetek: Videl sem, kako pozitivno se spremenijo ljudje, ki dalj časa trenirajo aikido. Te spremembe so bile zelo izrazite pri vadbi aikida 'odprte kode' pod primernim vodstvom. Predlagam, da odprete svoj sistem tako, da obiskujete več seminarjev, vadite ter se pogovarjate z ljudmi iz različnih domačih in tujih dojev ter predstavljate aikido kot dober način življenja.

Slovenska hokejska bitka

Davorin mi je poslal ta link – slovenska hokejska bitka med najboljšima kluboma v Sloveniji Acroni Jesenicami in ljubljansko Olimpijo.

Ker imamo treninge na Bledu prav ob ledenem stadionu, lahko vidim koliko dečkov pripeljejo starši na trening hokeja. Rekel bi, da vsaj polovica vseh fantov med devetim in štirinajstim letom, ki živi na območju Bleda in Radovljice, trenira hokej. Govoril sem tudi z enim od trenerjev in ta mi je povedal, kako nezadovoljni so starši na klubskih sestankih, če ni pričakovanih rezultatov. No, tudi pretep je nekakšen rezultat.

Mimogrede, taka stvar (mislim na pretep) se ne bi nikoli mogla zgoditi na seminarju aikida.

Ta članek lahko mirno pošljete svojim prijateljem, ki se še niso odločili, s katerim športom naj se ukvarja njihov otrok.